Varuhi Dvoživk Cerkniško jezero
Varuhi dvoživk in ostali poslušatelji smo se udeležili predavanja “Pomagajmo žabicam” Notranjskega parka, Rudija Kraševca. Spoznali smo podrobneje vse vrste dvoživk, ki živijo na območju Cerkniškega jezera, kdaj se selijo, problematiko povozov dvoživk na tem območju in uspešne rezultate reševalnih akcij dvoživk v preteklih letih.
Hvala vsem za obisk in druženje na predavanju.
Že pred več kot 10 leti je avto tragično povozil žabjega princa. Ali je šlo za nesrečo? Ali pa je šlo morda na atentat na prestolonaslednika? Ne glede na to so se v Butalah zavedali, da je cesta ob Cerkniškem jezeru resnično problematična z vidika varovanja dvoživk, saj jih preko nje pride le malo. In kmalu so se organizirali hrabri prostovoljci, ki dvoživkam pomagajo preko ceste. Kako butalsko, zdrav razum bi nam vendarle velel: »Žabe znajo vendar čez cesto same! Zakaj bi jim torej pomagali?«. In tako je tudi res, dvoživke preko ceste že pridejo same, a so v tem času izpostavljene tudi 100 vozilom in vsako je smrtno nevarno zanje. Dvoživke se selijo že milijone let, a pojav asfaltnih cest sega šele v 60-ta, motorizirana vozila v splošni uporabi pa v 70-ta leta prejšnjega stoletja. Promet pa se je do danes povečal za več kot 1000 %, kar je enostavno premočan negativni pritisk na dvoživke in vodi v izumiranje populacij, kateremu bomo priča verjetno v naslednjih 10 letih. Od leta 2021 so Varuhi dvoživk pomagali 21.646 dvoživkam čez cesto, ob tem so prehodili več kot 3.444 kilometrov in vložili več kot 1.187 prostovoljskih ur. Skupaj pa je v tem obdobju sodelovalo 170 prostovoljcev v 80 večerih. In tudi letos bodo dvoživke na selitvi ob prvih pomladanskih otoplitvah, zato bodite uvidevni, do dvoživk in prostovoljcev. Pomagajte ohraniti lepo Notranjsko naravo, kako? Prilagodite hitrost vožnje začasnim omejitvam, ter se nam pri reševanju dvoživk pridružite!
Ko sneg prekrije deželo, nekje v jamskih globočinah počiva in premišljuje Veliki žabec Rego Vranjejamski ter prešteva svojo žabjo vojsko. Številne vojščake je že izgubil v bitki na črnem asfaltu, v bitki, kjer se žabci hladnokrvno podajo v boj, v skoraj gotovo smrt. A vendar jih nekaj herojsko preživi.
Kljub strašni bojevitosti žabcev in »žabk« je nasprotnih orjaških bitij na štirih kolesih vsako leto več, žabja vojska pa je vse manjša. Če bi mu le uspelo ugotoviti, katera strategija se najbolje obnese, da bo prihodnje leto dovolj veliko žabjih parov, ki bodo posedali po lokvanjih in blatnikih, da bo žabja vojska ostala velika.
Vsi, ki so preživeli bitko, so povedali zgodbo, da so jim na poti pomagali veliki dvonogi človeški prijatelji. Povedali so, da so skakljajoč proti črnemu asfaltu zagledali veliko belo luč. Ravno, ko so se hoteli umakniti, jih je nekaj zgrabilo in znašli so se v velikem vedru. Tam so srečali druge żabje vojščake in prav vsi so se spraševali, kaj je to za eno čudno dogajanje: »Ali je to konec? Smo še živi?« Nato se je vedro nekaj časa premikalo sem in tja, da je bilo vsem že pošteno slabo. Naenkrat pa se je vse ustavilo, vedro se je nagnilo in vsi skupaj so lahko poskakali na travnik. Komaj so videli človeka, ki jim je pomagal, že so odkvakali proti močvirju Cerkniškega jezera.
Od žabje starešine je Rego Vranjejamski slišal, da bo v pri- hodnjem mesecu potekal karneval, ki mu pravijo pust. Zato je sklenil, da se bo odpravil tja in poiskal človeške prijatelje. Te bo prosil, da njemu in njegovim prijateljem letos ponovno pomagajo v bitki na črnem asfaltu. Ker so ljudje tako veliki, jim lahko pomagajo postaviti celo veliki zid, ki bo žabcem močno pomagal. V zameno pa bo ponudil, da bodo naredili žabci in »žabke« veliko vojsko, ki bo tako velika, da bo pojedla skoraj vse komarje.
Če še ne veste, kaj boste letos našemljeni za pustni karneval 2025, se pridružite žabji vojski. In če ne veste, kako je videti, so na sliki različne vrste žabcev in »žabk«, ki so v žabji vojski Rega Vranjejamskega.