Kdo smo?

Varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«

Varuhi dvoživk »Cuprnških žab« smo prostovoljci, ki v času spomladanske paritvene selitve dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodimo ob cesti, ker prenašamo in rešujemo dvoživke pred povozom. Na prisotnost prostovoljcev in dvoživk na cesti opozarjajo prometni znaki, odsevni jopiči, obvestila po medijih. Ko nas vidite pri delu reševanja dvoživk zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu, prosimo upočasnite vožnjo. Hvala!

Spremljajte nas lahko na https://www.facebook.com/zabecerkniskojezero/, če pa se nam želite pridružiti in pomagati varovati naravo, nam pišite na dvozivke.cerknica@gmail.com.  Vabljeni!

V letu 2024 smo rešili 7.239 dvoživk. Pri tem pa je sodelovalo več kot 48 prostovoljcev. Pomoč dvoživkam na poti je nujna, saj brez naše pomoči le redke pridejo čez cesto žive. Z reševalnimi akcijami pomagamo ohranjati čim bolj naravno stanje populacij dvoživk. Ker so dvoživke pomemben člen ekosistema, s tem varujemo ekosistem kot celoto.

Pomagajmo žabicam

Kako lahko pomagam?

  • Prispevajte 1 minuto za ohranjanje narave. Upočasnite vožnjo na kritičnih odsekih na 50 km/h. Potovalni čas se bo tako med Cerknico in Grahovim podaljšal le za 1 minuto.
  • Pridružite se kateri izmed akcij prenašanja dvoživk. Na Cerkniškem jezeru jo vodijo Varuhi dvoživk Cerkniško jezero »Cuprnške žabe«, akcije pa potekajo vsako pomlad po skoraj celi Sloveniji.

Reševalna akcija dvoživk bo potekala vsak večer v času intenzivne selitve dvoživk od februarja do aprila. Pred samimi pričetkom, pa se bodo prostovoljci zbrali okoli 18.30 (ob sončnem zahodu) na zbirnih mestih.

54436373_268868210669256_6245183113274589184_n

Navodila

Udeležite se reševalne akcije

Če se boste reševalni akciji pridružili prvič, sporočite vašo udeležbo pred tem na e-mail (dvozivke.cerknica@gmail.com) ali na telefonsko številko 040 487 771 (Rudi). Po tem vas bomo razporedili na enega izmed odsekov, kjer boste na zbirnem mestu prejeli navodila. Reševanje poteka na lastno odgovornost. Veseli bomo, če boste potek reševanja tudi dokumentirali in nam fotografije posredovali. S seboj morate imeti obvezno opremo.

Popisni obrazec je dostopen na zavihku Popisni list

S seboj imejte naglavno svetilko, odsevni jopič, škornje ter jakno za deževno vreme.

Obvezna oprema_BREZ OZADJA

Zakaj dvoživke potrebujejo našo pomoč?

Pomen dvoživk

Dvoživke so zelo pomemben del ekosistema in so zelo koristne tudi za ljudi. Običajno jih najdemo v mokriščnih ekosistemih kakršno je tudi Cerkniško jezero. Prehranjujejo se z ličinkami žuželk in drugimi nevretenčarji, zato so dobrodošli prijatelji na vrtu, saj jim zelo teknejo bramorji. Po drugi strani pa so same pomembna hrana za ščuke, vidre, lisice, čaplje, štorklje in druge živali.

V naravnih razmerah so dvoživke lahko zelo številčne, žal pa so v sedanjem času ena najbolj ogroženih skupin vretenčarjev. Na področjih, ki so mednarodno pomembna za varstvo narave, tako kot je Cerkniško jezero, imajo lokalni upadi populacij dvožik vpliv tudi širše mednarodne populacije povezanih vrst.

Ob Cerkniškem jezeru je glavna težava predvsem močno obremenjena regionalna cesta Cerknica–Grahovo. Ker je prometa tako veliko, preko ceste pride manj kot tretjina vseh dvoživk, kar vodi v izumiranje populacije. Iz stanja na terenu je razvidno, da bo nekdaj številčna populacija Slivniških dvoživk v naslednjih 10–15 letih izumrla, če jim ne bomo priskočili na pomoč.

Ogrožajo jih podnebne spremembe, bolezni in druge posledice človeških dejavnosti, kot so:

1.Podnebne spremembe

Zgodnje zimske otoplitve povzročijo, da se dvoživke selijo in mrestijo prej in se zato paglavci razvijajo v razmerah, ki niso za njih optimalne. Dolge suše, ki povzročijo izsušitev mlak in kalov, kjer mrestijo.

3.Urbanizacija

Človekovi posegi v prostor, kot so izsuševanje močvirij in pozidava ter cestni promet pomenijo trajno izgubo življenjskega prostora dvoživk.

2.Bolezni

Glivične bolezni, ki so prišle s terarijskih domačih živali – ponekod po Evropi so povzročile 90 % upad populacij. Ustrezajo jim tople in vlažne razmere, ki so s podnebnimi spremembami bolj pogoste.

4.Povozi na cestah

Ker se je število avtomobilov v zadnjih 50 letih povečalo za 1000 %, sta smrtnost in selekcijski pritisk zelo velika.

IMGP2853

Selitve iz gozda do mrestišč

Selitvene navade dvoživk in nevarna pot čez cesto

Dvoživke so vedenje selitve iz mrestišč v gozd razvile tekom milijonov let evolucije in to zmorejo povsem brez človekove pomoči. Veliko vrst se tako spomladi odpravi iz gozda do mlak, kjer odložijo mrest, nato pa se tekom leta odpravijo nazaj v gozd, kjer pod listjem prezimujejo. V gozdu so bolj na varnem pred zmrzaljo in drugimi dejavniki kot na odprtih ravninah.

Pri tem pa jim je človek v drugi polovici 20. st. prekrižal poti z gradnjo cestnih prometnic za motoriziran promet. Ker se je število avtomobilov v zadnjih 50 letih povečalo za 1000 %, sta smrtnost in selekcijski pritisk zelo velika. Tako velika, da se dvoživke niso uspele prilagoditi na dejstvo, da jih povozi avto.

Za dvoživke na cesti niso nevarna le kolesa vozil, temveč tudi turbulenca in zračni pritisk pod samimi vozili, ki vozijo hitreje kot 50 km/h. To povzroči, da jim počijo notranji organi in umrejo brez vidnih zunanjih poškodb.